Življenjska zavarovanja in previdnost, kaj preberete v revijah

Ali pri prebiranju člankov preverjate, kdo je pisec in kakšen je namen njegovega pisanja?

Tokrat me je k pisanju spodbudil članek, ki sem ga prebral in ki ste si ga lahko tudi sami prebrali v 32. številki revije Jana. Gre za  propagandni članek, menda neodvisne svetovalne agencije, ki vas s podajanjem pomanjkljivih in nepopolnih informacijah usmerja vas in vašo družino v napačno smer. Prav zato sem se tokrat na ta članek moral odzvati in vas opozoriti na razne interese posameznikov ali družb, ki povzročajo zavajanje ljudi.

Pisec članka trdi, da je zavarovalnica dolgoročno najvarnejša oblika varčevanja, pri tem pa blati naložbena zavarovanje in favorizira klasična (mešana) življenjska zavarovanja. Za tiste, ki ne veste, kakšna je razlika med njima:

• Naložbena zavarovanja so zavarovanja, kjer imate hkrati urejeno zavarovanje in varčevanje na vzajemnih skladih, kjer vi sami varčujete v svojem imenu na naložbah, ki jih izberete sami.

• Klasična življenska zavarovanja so zavarovanja, kjer imate zavarovanje, varčevanje pa prepustite zavarovalnici, da v svojem imenu nalaga vaš denar tja, kjer ji zakonsko predpisuje država. Tu gre do 60 % naložb v »varne« naložbe bančnih depozitov in obveznic.

Popolne varnosti ni nikjer!
Glede same varnosti vaših sredstev morate vedeti, da absolutne varnosti ni nikjer, saj so samo bolj ali manj tvegane naložbe. Kakšna je razlika, če prevzemate tveganje v svojem imenu ali pa to preputite zavarovalnici? V vsakem primeru prevzemate odgovornost vi.  Prav nasprotno od avtorja članka menim, da so in bodo klasična življenjska zavarovanja ene izmed najbolj tveganih naložb. Prihajamo v čas povečane inflacije in mnogi malce starejši se bodo spomnili njihovega varčevanja v klasičnem življenjskem zavarovanju v preteklosti. Poznam mnogo ljudi, ki so po več kot 20 letih »varčevanja« ob koncu na osebni račun prejeli realno zgolj nekaj prej vplačanih premij, saj so k temu botrovali inflacija, devalvacija in zamenjava valute. Kaj vam pomeni nominalni znesek, če je realno vreden veliko manj? Je potem vaše odvajanje sredstev sploh smiselno?

Slab vpliv inflacije na klasična življenjska zavarovanja
 Problem nastaja zaradi tega, ker je obrestna mera pri klasičnih življenskih zavarovanjih 2,25 %, medtem, ko je realna inflacija v zadnjih 10 letih v Evropi skoraj 5,5 %. To pomeni, da ste v tem pogledu v tem obdobju s tem »varčevanjem« izgubljali 50% svojega denarja. Pričakujete, da bo realna inflacija v prihodnjih letih manjša ali večja? Nemški ekonomisti so mnenja, da lahko v prihodnjih letih pričakujemo najmanj 2x višjo inflacijo (www.delo.si), v medijih pa ste ravno v tem tednu že slišali obljube podražitve surovin, pšenice in s tem tudi kruha.

S klasičnim življenjskim zavarovanjem kupujete nevarne obveznice

Ob tem bi izpostavil tudi naložbe klasičnih življenjskih zavarovanj v obveznice. Nekateri obveznice še vedno pojmujejo kot varno naložbo, saj tako piše tudi v učbenikih, člankih. Za pretekla leta, ko države niso imele težave z dolgovi bi se s tem popolnoma strinjal, v tem trenutku pa se je potrebno vprašati ali to še drži? Na to vprašanje si lahko odgovorite, kar sami. Bi si vi v tem trenutku dolžniške krize upali kupovati dolgove najbolj zadolženih držav Grčije, Italije, Portugalske in konec koncev tudi Slovenije? Bi v realni situaciji želeli posoditi denar nekomu, ki že ima velike dolgove in s tem šli v tveganje, da svojega denarja morda v realni vrednosti ne bi več videli. Tudi tukaj ne pozabite na realno inflacijo.

Zavarovalnica ali varčevalnica?
Za konec bi rad omenil, da se mi zdi čisti nesmisel varčevati na zavarovalnem produktu, če vi osebno zavarovanja ne potrebujete. Beseda zavarovalnica pomeni, da vas zavarovalna institucija zavaruje! Varčevanja iščite na drugih, za to primernejših varčevalnih oblikah. Informirajte se o tem, kaj je za vas najbolje, kritično ocenjujte članke, ki se lotevajo raznih finančnih tematik in na koncu vedno uporabljajte navadno »kmečko« pamet. S tem boste marsikdaj spoznali skrite namene piscev člankov in se ob tem ob njihovih idejah še malce nasmejali!

Peter Herman, l.r.

Pasti mladih družin pri finančnih odločitvah

Ker je ta blog posebej namenjen mladim ter mladim družinam sem se odločil, da vam zaupam, nekaj pomembnih stvari in informacij, katere bi bilo dobro, da jih poznate, da vam bo ostalo več denarja  in da vas opozarjam na morebitne pasti s katerimi ga lahko izgubljate. Žal živimo v času v katerem še nikoli prej ni bilo bolj pomembno, kam dati denar, kako ga zadržati ter kako v prihodnjih letih sploh kaj ustvariti zase in otroke. Opozoril bi vas rad na nekaj pasti vašega premoženja, ki se jih sami včasih ne zavedemo, vendar igrajo pomembno vlogo, koliko vam ostane v denarnici:

 

            Vir: www.delo.si

1. Finančna pismenost: Dejstvo je, da šole porabljajo milijone evrov za razne šolske rekvizite, potrebščine, ki pomagajo učencem do bolj kvalitetnega izobraževanja. Vendar, ste razmišljali koliko so šole vložile v finančno izobraževanje učencev oz. koliko ur finančnega izobraževanja ste v preteklosti bili deležni vi. Prav od tod že izvira primarni vzrok, da od majhnih nog ne poznamo dovolj oz. imamo občutek da se nam vseskozi nekaj prikriva. Ali je državi oz. »državnim« finančnim inštitucijam v interesu, da o financah ne vemo več kot za oceno 2 (po zadni raziskavi revije Moje finance), pa premislite sami.

2. Inflacija: Po mojem mnenju največji sovražnik vašega premoženja poleg »neinformiranosti«. Inflacije se sprva ne opazi, saj je za to potrebna vaša pozornost na cene stvari, ki ste jih redno kupovali v preteklosti in ki jih boste tudi v prihodnosti. Statistični urad Republke Slovenije trdi svoje (inflacija cca. 2,7 %), vaša denarnica trdi drugače (realna inflacija je 2x oz 3x višja od statistične inflacije). Komu bolj verjamete? Je to razlog, da svoja denarna sredstva zaščitite pred inflacijo ali pa se vam ne zdi dovolj veliko? Predstavljajte si, da varčujete za otroka od njegovega rojstva z namenom kasnejšega študija ali večjega nakupa. Bo nominalen znesek privarčevanega primerljiv tudi realno? Boste za današnjih 3.000 eur čez 20 let še vedno dobili isto stvar. Po statističnem letopisu, kjer beležijo cene življenskih potrebščin lahko ugotovite, da je bila takrat cena za 1 kg rženega kruha 35 tolarjev, koliko vas stane danes, če ga ovrednotite v tolarjih?

3. Državni dolgovi: Verjetno vas informacije o zadolženosti držav že močno utrujajo, vendar bi bilo dobro, da se pri tem vprašate, kaj to pomeni osebno za vas. Državni dolg nima neposrednega vpliva na vas, vendar so se ti v preteklosti reševali na način, da so se nacionalne valute razvrednotile, s tem so se razvrednotili dolgovi držav, ampak posledično so s tem izgubili velike vrednosti prihrankov, ki so jih imeli v taisti valuti. Posebno dovzetne za tovrstne izgube so denarne naložbe, ki so bile v preteklosti varne, sedaj pa postajajo »nevarne« (bančni depoziti, obveznice, klasična življenska zavarovanja). Premislite, kako bi lahko to vplivalo na vaše premoženje in prihodnje varčevanje.

4. Odlaganje začetka varčevanja: Kljub različnim ciljem, ki jih želimo z našim odrekanjem v prihodnosti doseči, nas različne negativne informacije (ne vemo kje je sploh dobro varčevati) ter značajske lastnosti odvračajo od začetka varčevanja. To lahko ima za posledico, da svojih ciljev ne bomo pravočasno dosegli oz. v najslabšem primeru sploh ne bomo. V spodnji preglednici si poglejte, kakšne so razlike med njimi:

5. Napačno svetovanje oz. prodaja produktov: Večina ljudi ima na finančnem področju negativne izkušnje. Zakaj? Razlogov je več. Na vam povem primer: Ko greste k zdravniku, vas on vpraša, kje vas boli oz. kašne težave imate. Ko greste k avtomehaniku, mu verjetno tudi zapate kakšno težavo v zvezi z avtomobilom in od njega želite popravilo. Zakaj to še ni praksa in navada, ko gre za naše upravljanje premoženja in denarja. Brez licenc in brez znanja se sami odpravimo po finančne produkte oz. nas je tja napotil sosed, ki je imel v preteklosti izjemne koristi in bo nemara tako tudi v prihodnosti. Ali bo to res tako? Spomnite se izjemnih rasti slovenskih delnic in skladov od leta 2000-2008. Kako je bilo kasneje? Druge slabe odločitve so, da se npr.  ujamete v past prodaje finančnih produktov, kjer se z vami niso pogovorili in vprašali kakšne želje in cilje sploh imate, ampak so vam nekaj vslili in prodali. Ste se kdaj vprašali ali so določeni finančni produkti, ki jih imate sploh primerni za vas?

Previdnost tukaj ni odveč, zato je dobro, da ste sami tudi dovolj finančno informirani, da se posvetujete na različnih straneh, pridobite 2. mnenje, prebirate finančne informacije in se kasneje odločate po razumni in navadni »kmečki« logiki.

Blog odraža moja mnenja in razmišljanje. Pred finančnimi odločitvami vedno priporočam pogovor z ustrezno usposobljenim premoženjskim svetovalcem, ki vam bo znal povedati kaj je za vas dobro in kaj ne.