ODDAJA VLOGE ZA ZNIŽANO PLAČILO VRTCA ZA LETO 2014-OPOZORILO

V mesecu decembru morate vsi starši, ki imate otroke vključene v vrtec, ponovno oddati vlogo za določitev znižanega plačila za vrtec za naslednje koledarsko leto 2014. Zakaj to opozorilo? Če boste na to pozabili boste plačali polno ceno vašega programa!

Dosedanje odločbe o znižanem plačilu se z 31. 12. 2013 iztečejo, s tem pa prenehajo biti pravna podlaga za izstavitev računov v naslednjem letu.

Vlogo na predpisanem obrazcu se oddajo na pristojnem CSD. Za pravočasno vložene vloge, za katere se bo staršem izdala odločba z veljavnostjo 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 se bodo štele le tiste, ki bodo vložene do konca meseca decembra 2013. V skladu z 32. členom Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) namreč upravičencu pripada znižano plačilo vrtca od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge. Morebitna kasnejša oddaja bo pomenila, da bo CSD lahko odločbo izdal šele s kasnejšo veljavnostjo.

Vlogo za znižano plačilo torej oddate na predpisanem obrazcu, ki jo najdete na spodnji povezavi (enotna vloga za urejanje socialnih transferjev).

Vloga-znižano plačilo vrtca

REZULTATI STRESNIH TESTOV SLOVENSKIH BANK IN KDO BO PLAČEVAL IZGUBE?

Celotna Slovenija nestrpno čaka rezultate stresnih testov slovenskih bank, ki naj bi bili znani 13. decembra, po zadnjih podatkih celo 1 dan prej. V medijih krožijo različna mnenja, na podlagi katerih si je težko ustvariti svoje mnenje. Vas zanima kje se lahko zgodijo odpisi našega premoženja?

Katere banke so vključene v stresne teste?

Poleg treh sistemsko najpomembnejših bank oziroma bančnih skupin, NLB, NKBM in Abanke, so na podlagi nekaterih meril v pregled vključene še Gorenjska banka, Banka Celje, Unicredit banka Slovenije, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen banka, Probanka in Factor banka – zadnji v skladu s postopkom nadzorovanega prenehanja poslovanja iz začetka septembra le v omejenem obsegu. Te banke predstavljajo približno 70 odstotkov slovenskega bančnega sistema.

Banka Slovenije (foto: Leon Vidic/DELO)

Kaj se na bankah preverja?

Stresni testi "bottom up" vključujejo tri bistvene elemente presoje, in sicer oceno sposobnosti banke za pokrivanje njenih izgub, oceno izgub banke iz naslova donosnih in nedonosnih terjatev ter oceno kako se banka odziva po osnovnem in neugodnem scenariju, ki so v prihodnosti možni.

Kakšna bo bančna luknja?

Po mnenju ekonomista Jožeta P. Damijana naj bi decembersko razkritje stresnih testov pokazalo obseg slabih kreditov v vrednosti 7,8 mrd evrov. Ob tem poudarja, da so banke 4,6 mrd evrov oz. 60% te vrednosti že dale na stran oz. že oblikovale slabitve. Skupen obseg dokapitalizacije bank naj bi iz tega naslova znašal med 2,2 in 3 milijardami evrov.

Se lahko zgodi Ciper?

Politiki poudarjajo, da primerjava Slovenije in Cipra ni na mestu in da se kaj takega (14 dnevno zaprtje bank, dvigovanje omejenih vsot na bankomatih) pri nas ne more zgoditi, a obenem iz Evrope slišimo izjave, da bo prav ciprski reševanje bančnega sistema model za reševanje bank v prihodnje (povezava na članek).

Tovrstne informacije je seveda vedno dobro jemati z določeno mero rezerve, a vendar so nam vseeno znak, da se v določenih negativnih razpletih seveda lahko zgodijo. Nihče nam ne more zagotoviti, da se kaj takega nam ne more primeriti.

Bančni rop po ciprsko

 

Drastične spremembe v reševanju bank v Evropi (BAIL-IN ali BAIL-OUT) v prihodnje

V Evropi se je v preteklosti banke reševalo s pristopom BAIL-OUT (Grčija), sedaj ga bo nadomestil pristop BAIL-IN (Ciper). Kakšne so razlike med njima?

BAIL-OUT: Reševanje bank s strani držav in vlad oz. z davkoplačevalskih denarjem

BAIL-IN: Banke bodo reševali najprej delničarji (lastniki delnic), nato upniki (lastniki delnic), šele nato, lahko pride državna pomoč (davkoplačevalci) ali pomoč od zunaj. To pomeni, da bodo poleg delničarjev, trpeli izgube tudi lastniki bančnih obveznic. Kaj pa davkoplačevalci, mi?

Marsikdo bo rekel, da ne kupuje bančnih obveznic in ga zato iz tega vidika ne skrbi. Ste vedeli, da približno pol milijona Slovencev varčuje za varno starost v pokojninskih skladih in v zavarovanjih, ki imajo v svojem portfelju izjemno velike deleže obveznic. Kako bodo pokojninske družbe še lahko zagotavljale trenutne  zajamčene donose (2,1% letnega donosa), če pride do odpisa dolgov in od čigavega denarja bodo pokrivale izgubo?

Dejstvo je, da čim večji bo odpis dolga, tem manj bodo sanacijo bank dolžni dokapitalizirati davkoplačevalci. Vendar ali niso davkoplačevalci tudi vlagatelji v pokojninsko-varčevalne sheme in zavarovanci klasičnih življenjskih zavarovanj, katerim zavarovalnice za premije kupujejo tudi obveznice, ki so v teh portfeljih zakonsko določene?

Kje so nevarnosti?

V primeru, da banka pride v težave, NI dobro biti:

• delničar banke, saj to pomeni, da lahko vrednosti delnice drastično pade oz. v primeru propada banke pade na vrednost 0. 

• upnik banke, ki je izdala obveznico, saj vi kot upnik oz. lastnik obveznice "upate", da vam bo banka povrnila denar z obrestmi ob izteku ročnosti obveznice. 

• varčevalec v pokojninskih shemah in zavarovanec v klasičnih življenjskih zavarovanjih, saj ti ponudniki že v tem času težko zagotavljajo zajamčene donose, kaj bo šele v primeru, da pride do odpisov izgub.

• lastnik depozitov na posamezni banki, saj lahko ravno ta banka zaide v težave.

Nevarnost bančnim depozitom lahko predstavlja pobuda iz Mednarodnega denarnega sklada, kjer so predlagali "vseevropski" davek na bančne depozite v višini 10%, ne glede na višino depozitov na bankah      (povezava-članek). Največjo nevarnost zaradi preteklih slovenskih bančnih "grehov" pa vidim v zamajanju zaupanja v slovenske banke in njihovo delovanje. V tem trenutku so slab "posojevalec" denarja oz. kreditov, hitro pa se jim lahko zgodi, da bodo ljudje dodatno nezaupanje "nagradili" z dvigi denarja iz bank in ga dali v varnejše naložbe ter kjer za svoje varčevanje ne bodo "kaznovani" s strani države in domačih bank.

Pretekli dogodki so pokazali, da "slepo" 100% zaupanje državi všečnih naložb ni optimalna izbira, saj so pravzaprav te naložbe vselej najbolj na "udaru". S tem mislim, da država najraje vzame tam, kjer ima največ od tega!

Kako se lahko zaščitite pred težavami bank?

Pred težavami se boste najbolje zaščitili s tem, da boste najprej preverili, kaj v svojem porfelju sploh imate. Večkrat ljudje šele pri premoženjskem svetovanju s pomočjo premoženjskega svetovalca ugotovijo, da "nevede" kupujejo naložbe, ki jih sploh ne poznajo. Dobro je čimprej spoznati katere naložbe so za vas sploh primerne ter spoznati alternative bančnim delnicam, depozitom in obveznicam, ki so po mojem mnenju v tem trenutku pri nas med najbolj tveganimi naložbami. 

Prirporočam vam, da budno spremljate dogodke, ki bodo sledili po razkritju stresnih testov in pravočasno ukrepate. V zvezi z dodatnimi informacijami in morebitnimi vprašanji pa sem vam na voljo.

Lep pozdrav

Peter Herman, l.r.

SPREMEMBA SOCIALNE REFORME IN KAJ POMENI ZA DRUŽINSKE FINANCE

Državni zbor je 21.11. 2013  po pričakovanju sprejel vladne spremembe socialne reforme, ki jih prinašata noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih. Finančne posledice sprememb so ocenjene na deset milijonov evrov.


Pri izračunu vseh socialnih prejemkov se bo po novem upošteval bolj realen gmotni položaj vlagateljev kot sedaj, ko se upoštevajo podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto. Prav tako se v dohodek družine ne bo štel celotni otroški dodatek. Ministrica je izpostavila tudi ugodnejši način upoštevanja dohodka od študentskega dela.

Vlada je sicer spremembe socialne reforme potrdila v začetku oktobra. Večina sprememb bo po napovedih ministrstva začela veljati 1. januarja 2014, ostale, ki terjajo zahtevnejše informacijske prilagoditve, pa 1. septembra 2014.

Foto: www.sheknows.com

Enostarševski družini do skoraj 90 evrov več

Prejemniki denarne socialne pomoči bodo že 1. januarja imeli pravico, da se jim na novo izračuna pravica do otroškega dodatka, subvencije za vrtec in državna štipendija.

Na ministrstvu za delo so pripravili izračune, kako bo uveljavitev sprememb socialne reforme vplivala na višino socialnih transferjev za posamezne vrste družin. Enostarševska družina z dvema otrokoma, enim osnovnošolcem in enim mladoletnim srednješolcem, katere dohodek znaša 600 evrov in je brez premoženja, sedaj dobi 275,85 evra otroškega dodatka.

Po novem bo enaka družina dobila 267,50 evra otroškega dodatka, 2,46 evra denarne socialne pomoči in 95 evrov državne štipendije, kar skupaj znaša 364,96 evra in je za 89,11 evra več kot sedaj.

Enostarševska družina z dvema otrokoma, enim osnovnošolcem in enim mladoletnim srednješolcem, katere dohodek znaša 1000 evrov in je brez premoženja, sedaj dobi 213,10 evra otroškega dodatka. Po novem bo enaka družina dobila 205,05 evra otroškega dodatka in 65 evrov državne štipendije, kar skupaj znaša 270,05 evra in je za 56,95 evra več kot sedaj.

Dvostarševski družini do skoraj 117 evrov več

Dvostarševska družina z dvema otrokoma, enim osnovnošolcem in enim mladoletnim srednješolcem, katere dohodek znaša 600 evrov in je brez premoženja, sedaj dobi 294,04 evra otroškega dodatka in 100,54 evra denarne socialne pomoči, torej skupaj 394,58 evra. Po uveljavitvi sprememb bo enaki družini pripadlo 240,04 otroškega dodatka, 176,39 evra denarne socialne pomoči in 95 evrov državne štipendije, kar je skupaj 511,43 evra oz. 116,85 evra več kot sedaj.

Dvostarševska družina z dvema otrokoma, enim osnovnošolcem in enim mladoletnim srednješolcem, katere dohodek znaša 1000 evrov in je brez premoženja, sedaj dobi 250,77 evra otroškega dodatka. Po uveljavitvi sprememb bo enaki družini pripadlo 205,77 evra otroškega dodatka in 95 evrov državne štipendije, kar je skupaj 300,77 evra oz. 50 evrov več kot sedaj.

Dvostarševska družina z dvema otrokoma, enim osnovnošolcem in enim mladoletnim srednješolcem, ki ima 1000 evrov in 50.000 evrov premoženja, pa sedaj dobi prav tako 250,77 evra otroškega dodatka. Po novem bo enaki družini pripadlo 205,77 evra otroškega dodatka in 80 evrov državne štipendije, kar je skupaj 285,77 evra oz. 35 evrov več, kot dobi sedaj.

Prihodnje leto celovita prenova socialne zakonodaje

Kot je pred poslanci poudarila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, so spremembe, ki jih prinašata noveli zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakona o socialno varstvenih prejemkih, le prvi, najnujnejši korak k prenovi socialne zakonodaje.

Po besedah Kopač Mrakove bo ministrstvo v prihodnjem letu pripravilo celovito prenovo, ki bo šla v smeri poenostavitve postopkov pri uveljavljanju pravic, kar bo razbremenilo tako upravičence kot centre za socialno delo. Ministrica je pri tem opozorila na ključne spremembe, ki zadevajo upoštevanje dohodka in premoženja.

Upoštevali bodo bolj realen gmotni položaj vlagateljev

Pri izračunu vseh socialnih prejemkov se bo po novem upošteval bolj realen gmotni položaj vlagateljev kot sedaj, ko se upoštevajo podatki iz dohodninske odločbe za preteklo ali celo predpreteklo leto, je dejala Kopač Mrakova. Prav tako se v dohodek družine ne bo štel celotni otroški dodatek. Ministrica je izpostavila tudi ugodnejši način upoštevanja dohodka od študentskega dela.

Kopač Mrakova je poudarila, da vladne spremembe sledijo načelu socialne pravičnosti. Po njenih besedah so pričakovanja javnosti zagotovo večja, kot pa so realne možnosti. Prav zaradi omejenih finančnih virov tako ni bilo mogoče zagotoviti, da bi bile varstvenega dodatka deležne tudi osebe v institucionalnem varstvu.
Dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči


Po besedah ministrice spremembe socialne reforme uvajajo dve novi obliki izredne denarne socialne pomoči, in to kot pomoč pri kritju pogrebnih stroškov in kot pomoč ob smrti družinskega člana. Upravičenci bodo dobili pomoč v višini 530 evrov, kar ustreza sedanji pogrebnini. Enaki pogoji za pridobitev pravice bodo veljali tudi v primeru posmrtnine, ki bo znašala 265 evrov.

Vir: www.dnevnik.si

Na vzhodu povpraševanje po zlatu 5x večje

Med tem, ko se zahodni svet duši v recesiji in ga čaka čiščenje bank in dolgov, vzhodni svet dela tisto, kar bi takšnih časih morali delati tudi mi-iskati zaščito pred posledicami, ki jih bo prineslo reševanje bank in slabih kreditov v Sloveniji, Evropi,...

Razkorak med tema deloma sveta je viden v zmožnostih zaščite svoje valute in bančnega sistema z zlatom, saj se zlato seli iz zahoda na vzhod. Na spodnji sliki lahko na levi  strani vidite glavne kupce zlata iz zahodnega sveta, na desni strani pa so vzhodne, razvijajoče se države.

Ob tem je dobro omeniti, da je Kitajska v letošnjem letu prehitela Indijo po nakupih in povpraševanju po zlatu in da uradnih podatkov o zalogah zlata na Kitajskem od leta 2009 ne poročajo več. Opazovalci te industrije poročajo, da naj bi Kitajska centralna banka sama že imela 5000-.6000 ton zlata. Kaj se bo s ceno zlata zgodilo, ko bodo sporočili uradne podatke, si lahko samo predstavljate.

Zahodni svet nam vsiljuje papir in "fear", vzhodni svet pa kaže pogum in priložnost v nakupu fizičnega zlata in srebra

Ste se vprašali kam vodi nedavni in še trajajoči padec cen zlata in srebra? Je to situacija, ki se v bikovskih trendih surovin tudi dogaja ali pa zlato in srebro v prihodnosti res ne bo več zanimivo in se ga ne splača več imeti?

Najprej se morate vprašati ali ste špekulant oz. kratkoročen vlagatelj ali pa varčevalec-vlagatelj, ki za zaščito in izgradnjo premoženja išče priložnosti v srednjeročnem obdobju (2-7 let).

Dolgoročni investitorji v plemenite kovine so večinoma ljudje in posamezniki, ki iščejo zaščito premoženja pred inflacijo, se močno zavedajo pomembnosti razpršitve sredstev v tem času ter ta način varčevanja uporabljajo tudi zaradi njihove kulture (Indija, Kitajska,...). Dolgoročni investitorji za naložbe v največji meri izbirajo fizične plemenite kovine (kovanci, palice, na Vzhodu tudi nakit) in sklade, ki vlagajo v fizično obliko plemenitih kovin, pri slednjih pa si trg delijo s centralnimi bankami, ki hranijo palice zlata v trezorjih za zaščito nacionalnih rezerv.

Nasprotje dolgoročnih investitorjev predstavljajo kratkoročni investitorji, ki pa so v največji meri hedge skladi, vzajemni skladi in institucionalni trgovci (investicijske banke, borzno posredniške družbe), ki na plemenite kovine gledajo zelo kratkoročno in jim glavni okvir  predstavljajo tehnične analize in dnevna gibanja cen zlata in srebra. Tovrstna povečini papirnata trgovanja zahtevajo vsakodnevna spremljanja cen in "ujemanja" kratkoročnih-dnevnih trendov, ki pa jih je zelo težko napovedovati. Prav zato je kratkoročno gledanje na tovrstne naložbe lahko za posameznika in njegovo premoženje zelo nevarno, še posebej, če se jim preko papirnatih trgov poleg stav na rast cene zlata, omogoča tudi stave na padec cene zlata. 

Zakaj je prišlo do padca?

Padec niso zagrešili tisti, ki v zlato in srebro vlagajo dolgoročno, ampak tisti, ki so v tem videli priložnost za hitre zaslužke in kratke stave. To so bili večinoma institucionalni vlagatelji v papirnate oblike zlata in srebra, s tem pa so posredno ali neposredno hoteli prestrašiti tiste, ki na tovrstne naložbe gledajo dolgoročneje. Kaj pomeni malce daljši pogled pri vzponu cene zlata si lahko pogledate na spodnji sliki, ki prikazuje obdobje 1970-1980. Vzponu zlata za 130% (1-2), je sledila 48% korekcija (2-3), nato pa zopet vzpon, ki je bil od prvega kar 6 x večji (730% rast od 3-4).

Glede na zadnje padce surovin in delniških trgov opažam, da je v medijih največ napisanega prav na temo padca cene zlata in srebra in da se vlaganje vanju ne izplača več. Pri tem se je dobro vprašati komu se to ne izplača več. Tistemu, ki kratkoročno kupuje papirnato obliko zlata in srebra ali tistemu, ki v letih, ki so pred nami pričakuje, da se bodo državni dolgovi reševali na plečih ljudi.

Koga bi vprašali za mnenje?

V kolikor boste na to vprašanje iskali odgovore potem je za vas zelo dobro, da se obrnete na več virov in si na koncu na podlagi dejstev ustvarite svoje mnenje. Če boste vprašali politike, medije in velike finančne institucije, ki jih hkrati tudi sponzorirajo in so njihovi lastniki ter po večini prihajajo iz zahodnega sveta, potem se obdobje končuje. Zakaj?

1. Ali mislite, da se finančnim institucijam v kritičnih obdobjih zdi dobro, da ljudje vzamejo svoj denar iz bank ter delnic in ga vložijo v zlato in srebro (v t.i. "mrtev kapital"), ki prinaša korist samo imetniku, ne pa njim?

2. Ali mislite, da država, želi, da denar vložite iz njenih bank ali gospodarstva in ga vložite v denar izven bančnega sistema, ki je to že več kot 4.000 let?

3. Ali lahko sklepamo, da je "dirigiran"padec plemenitih kovin nekatere pripeljal do prodaj in jih odvrnil od nadaljnih vlaganj v fizično obliko "večnega denarja". Kje je njihov denar bolj varen: nogavica (inflacija), banke (mogoči "ciprski" bančni primeri), obveznice (kupovanje državnih dolgov in morebitni odpisi),...

Ali Kitajci vedo več od nas?

Kaj pa, če bi vam na to vprašanje odgovoril kdo drug? Mogoče narodi, ki že stoletja v srebru in zlatu vidijo denar in ohranjevalec vrednosti in je to del njihove kulture. Tokrat bi vam rad skozi realno perspektivo prikazal dogajanja nad katerimi ste lahko lastniki fizičnega zlata in srebra nadušeni.

• Kitajsko kupovanje zlata (posebej nakita) za realno zaščito sredstev

 

• 10.000 ljudi na Kitajskem stalo v vrsti pred prodajalno zlata med trodnevnim festivalom Dragon Boat Festival (6. junij 2013)

zerohedge.com

zerohedge.com

zerohedge.com

zerohedge.com

O tem povečanem povpraševanju v zadnjih letih se sprašujejo tudi številni mediji,

www.forbes.com

Pravih odgovorov zakaj Kitajci (drugi trgi v razvoju ter vse svetovne centralne banke) ravno po tem nizkih cenah kupujejo zlato, od medijev ne pričakujte. Prav tako jih ne pričakujte od finančnih institucij, ki bi vaš denar raje imeli na za njih bolj dobičkonosnih izbirah. Našli jih boste samo sami ali s pomočjo licenciranih premoženjskih svetovalcev, ki jim lahko zaupate in so vam pripravljeni svetovati tudi takrat, ko bo v prihodnosti res prišel čas za prodaje naložb v zlato in srebro. Do tistih časov pa bomo doživeli še marsikaj drugega.

Peter Herman